Koranti Rogoznica

Korant ali kurent je tradicionalna maska s Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Koranti Rogoznica ohranjamo staro tradicijo maskiranja ter etnografske običaje naših prednikov na našem območju. Smo najstarejša organizirana skupina na ptujskem. Delujemo pod okriljem Kulturnega društva Rogoznica. V letošnjem letu praznujemo 30. obletnico organiziranega delovanja. Ob tej priložnosti smo izdali zbornik, ki ga v elektronski obliki najdete tukaj:  Zbornik.

 Statut sekcije najdete na sledeči povezavi: 

Statut

Organizirano že od leta 1982

Na območju današnje Četrtne skupnosti Rogoznica skrbimo za ohranjanje ljudskega izročila in ga prenašamo na mlajše rodove. Eden izmed običajev je ohranjanje poslanstva lika koranta. V začetku so ohranjali to tradicijo zanesenjaki, ki so se združili v manjšo skupino, ki je sčasoma pritegnila nove člane. Delovanje skupine je z leti pa postajalo vedno bolj množično. Tako je bilo leta 1982 ustanovljeno društvo korantov, pod imenom koranti iz KS Rogoznica. Tako velja naša skupina za eno najstarejših na območju Ptuja. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom ohranjati in negovati ljudsko izročilo svojega kraja in dediščino prednikov, ter jo prenašati na mlajše rodove.

Društvo je ob nastanku leta 1982 štelo 21 članov, pod vodstvom prvega predsednika društva Branka Cajnka, ki je funkcijo opravljal do leta 1986. Koranti smo takrat pa vse do danes preganjali zimo po naših vaseh v primestni četrti Rogoznica, se redno udeleževali številnih karnevalov ter drugih obiskov in prireditev. Ob ustanovitvi društva so bila tradicionalna gostovanja naših korantov v Slovenski Bistrici, Celju, Rogaški Slatini, Zrečah in Kamniku. Število članov se je že v prvih letih obstoja društva hitro povečevalo, tako da je društvo leta 1986 štelo že 35 članov. Tega leta je postal predsednik Marjan Cajnko, ki je skupini predsedoval med leti 1986 in 1989 ter kasneje ponovno med leti 1992 in 1999.

Skupina je kmalu dobila tudi vabila za gostovanja izven takratne države Jugoslavije. Tako so se leta 1989 koranti Rogoznica prvič podali na pot v Italijo, na Beneško-slovenski pust v Podbonesco pri Čedadu. Takrat je skupino vodil Franc Zorko, ki je predsedoval med leti 1989 in 1992. Kot pohvalo za dobro delovanje, smo leta 1993 iz strani mestne občine Ptuj prejeli zlati zvonec. Skupina je v naslednjih letih dobila več povabil za gostovanje v tujini, tako smo se leta 1993 udeležili folklornega festivala v Perniku pri Sofiji v Bolgariji, leta 1995 karnevala v Gyoru na Madžarskem in leta 1996 dveh karnevalov v tujini, enega v avstrijskem Gradcu, drugega pa v italijanskem Caprivi del Friuli.

Najpomembnejše gostovanje v tujini je bil karneval v Parizu v Franciji leta 1998. Večalo se je tudi število gostovanj v bljižnih krajih, tako smo v devetdesetih letih med drugim večkrat obiskali Ljubljano, Portorož, Kranj, Cerknico, Velenje, Cmurek v Avstriji. Tudi število članov se je vseskozi večalo, tako je bilo od leta 1999 naprej skupaj z otroci že 48 članov. Leta 1999 se je zamenjalo vodstvo skupine, predsednik pa je postal Roman Petrovič, ki je funkcijo opravljal do leta 2006. Vsi člani smo takrat dobili enake ježavke in jakne. Koranti smo se v letih 2002, 2003 in 2004 udeležili karnevala v Mohacsu na Madžarskem, leta 2001 pa tudi karnevala v Feldkirchu v Avstriji. Tradicionalno gostovanje je postala turneja na Gorenjsko, kjer še se danes udeležujemo karnevalov v Kranju in Radovljici. Nova bližnja gostovanja so postala tudi Šentilj in karneval v Račah.

Zelo pomembno za skupino je bilo leto 2005, saj smo dobili princa ptujskega karnevala, ta je postal Marjan Cajnko v podobi Plemenitega Holeneškega Cajnka VI., na kar smo zelo ponosni. Njegovo prinčevanje nam je prineslo nekaj dodatnih gostovanj v Makedoniji, Bolgariji in Avstriji. Leta 2006 je postal novi predsednik Bogomir Širovnik, ki je funkcijo opravljal do leta 2010. V tem času smo si člani priskrbeli tudi enake bunde, kape in rute. Za sekcijo je bilo prelomno leto 2007, saj smo ustanovili skupino oračev. S tem ohranjamo aktivne starejše člane v skupini in dodatno negujemo ljudsko izročilo. Predsednikovanje je leta 2010 prevzel Aleš Cajnko, ki vodi sekcijo še danes. K tradicionalnim gostovanjem smo dodali tudi dva obiska na sosednjem Hrvaškem, in sicer karneval v Domašincu in Svetem Martinu na Muri. Skupaj imamo v sekciji Korantov Rogoznica danes 50 odraslih in 10 mlajših članov.

Leta 2005 je princ ptujskega karnevala postal naš ustanovni član Marjan Cajnko.

Funkcija princa karnevala 2005 na Ptuju je bila dodeljena gospodu Marjanu Cajnku z Rogoznice. Kdo v Rogoznici ne pozna aktivnega in dolgoletnega člana in sedaj tudi predsednika Kulturnega društva Rogoznica. Ko pa zazvonijo prvi korantovi zvonci, je na čelu Korantov Rogoznica.

Zgodovinsko ozadje

Šesti princ karnevala za leto 2005 - Plemeniti Holeneški VI. ima zgodovinsko ozadje v liku Rajnprehta Holeneškega, gospodarja Rogozniškega dvorca, ki se nanaša na vas Rogoznico, njegov dvorec in mlin. Vas Rogoznica se z istoimenskim potokom v pisanih virih prvič omenja že leta 1290, dne 20. aprila z imenom »Reusentze« (beri Rojsence). Oblečen je v oblačilo plemiča po modi druge polovice 15. stoletja. Upodobitev pa mu je posodil nasprotnik, ki je kasneje podedoval Rogoznico, plemeniti Herberstein, ki je upodbljen na ptujskem gradu.

Četrtna skupnost Rogoznica, ki se je danes vrasla v mesto in je njegov pomemben sestavni del, je bila v srednjem veku, zanimiva kot posest, nedaleč od mesta, z manjšim primestnim plemiškim dvorom Purgstal. Leta 1466 je Friderik von Rat od salzburškega nadškofa dobil v fevd Rogozniški dvor in dve kmetiji, ki sta mu prinašali dohodek. Posest je imela ugodno lego, saj je ležala ob stari rimski cesti, ki je preko Gorišnice vodila v Ormož. Na posesti je bil mlin, ki ga je imel mlinar Matej. Za Friderikom Ratom je dvorec leta 1478 podedoval Reinprecht Holleneški. Gospodje Holeneški sodijo med stare štajerske plemiške rodbine. Svoj glavni sedež so imeli na gradu Holenek (na avstrijskem Štajerskem). Na slovenskem štajerskem pa so imeli številne posesti, med njimi tudi gospoščino Hrastovec, ki jo je sredi 15. stoletja dobil Andrej Holeneški. Oče Andrej je močno povečal posesti, med njimi je dobil tudi Rogozniški dvor, ki ga je utrdil. Reinprecht Holeneški, ki je bil mlad in je le kratko užival po očetu podedovan Rogozniški dvor, je umrl leta 1479. Za Rajnprehtom, se je pričel velik spor za močno zadolženo zapuščino Holeneških med Hartmanom Holeneškim in Herbersteini. V zapuščino je spadal tudi Rogozniški dvor. Leta 1481 je bila gospoščina Hrastovec sodno dodeljena Herbesrteinom.

Spremstvo in zastava

Vsak plemič je imel nekoč lastno spremstvo in vojake, s katerim se je udeleževal vojn, če ga je poklical cesar. Plemenitega Holeneškega VI. spremlja Slovenjegoriška konjenica. Princ se je vozil v kočiji v spremstvu svojih podložnikov. Najpomembnejši podložnik je mlinar – Matej. Znano je, da na starih ruševinah Rogozniškega dvorca zgrajena kasneje hiša, viden je le še obrambni jarek. Stari Rogozniški mlin pa še stoji. Ohranile so ga marljive roke mlinarjev, ki so mleli žito ob Rogoznici. Del prinčevega spremstva je tudi voz, na katerem se vozi vino in dobrote spečene iz moke z njegovega mlina. Spremstvo nosi prinčevo zastavo, na kateri je grb, ki je razdeljen na štiri polja in ima v sredini še srčno polje. V rumeno-zlatih poljih 1 in 4 je upodobljena čaplja, polji 2 in 3 imata na srebrnem polju prečne kare. V srčnem polju je upodobljena cedilka.